O vzgojnem priročniku - 11 stebrov vzgoje

Vzgojni priročnik z naslovom 11 stebrov vzgoje avtorja Miha Klanjščka predstavlja 11 vzgojnih elementov, ki nam omogočajo uspešno vodenje vzgojnega procesa. Avtor priročnika zagovarja dejstvo, da je vsak človek svoj unikatni individuum in bi ga morali kot takega tudi obravnavati. To velja tako za otroke, ki se jih vzgaja, kot tudi za vzgojitelje, ki vzgajajo. 11 stebrov vzgoje tako predstavlja priročnik, ki se distancira od dosedanjih tipskih in togih pristopov k vzgoji ter kot alternativo ponuja izjemno fleksibilen a hkrati ciljno zelo jasno usmerjen vzgojni pristop – vzgajati pomeni uvajati človeka v njegovo življenje.

1. Kaj je vzgoja

V prvem poglavju spoznamo temeljna znanja za razumevanje in obvladovanje vzgoje – o namenu vzgajanja, o definiciji vzgoje, v kateri poudarjamo tiste elemente, ki vplivajo na uspešnost našega vzgojnega delovanja. V tem duhu govorimo o problematiki vzgojnih priročnikov, zakaj z nepremišljenim sledenjem njihovim nasvetom vedno tvegamo vzgojni neuspeh in kakšno znanje oz. sposobnosti zares potrebujemo, da bomo kos vsakemu vzgojnemu problemu. Predstavljamo tudi seznam virov z njihovimi prednostmi in slabostmi, kjer lahko starši pridobivamo ali izboljšujemo svoje znanje o vzgoji.

2. Otrok

V drugem poglavju se osredotočamo na prvi vzgojni element – otroka. Pri tem je učenje usmerjeno v poznavanje tistih elementov, ki usmerjajo otrokov razvoj in odraščanje ter so v enaki meri prisotne pri vseh otrocih. Da bi čim bolje razumeli delovanje svojega otroka in zakaj se vede tako kot se, obravnavamo podobnosti in razlike med delovanjem otroka in odraslega, pri čemer nam poznavanje podobnosti omogoča razumevanje otrokovih odločitev in vedenja, poznavanje razlik pa lajša usmerjanje otrokovega vedenja in prilagajanja vzgoje.

3. Vloga staršev v vzgoji

Tretje poglavje je namenjeno staršem in njihovi vlogi v procesu vzgoje. Dejstvo je, da smo starši nenadomestljivi, naša vzgojna vloga pa neprenosljiva, zato je prav, da svoje vzgojne naloge opravljamo vestno in odgovorno. Ker dobro opravljene vzgojne naloge staršev pomenijo tudi lažje vzgojno delovanje in posledično srečnejše življenje, smo v tem poglavju pripravili seznam vzgojnih nalog staršev, pri čemer podrobno obrazložimo pomen vsake naloge posebej ter podajamo nekaj nasvetov za uspešno izvedbo.

4. Temelji za dobro vzgojo

V četrtem poglavju iz teoretičnih temeljev, ki smo jih spoznali v prvih treh poglavjih, začnemo postavljati praktične temelje za kvalitetno vzgojo. Tako se najprej podučimo o avtoriteti, kaj sploh je avtoriteta, kaj je njena vzgojna naloga, kaj pomeni avtoriteta otroku in nenazadnje kako lahko starši in drugi vzgojitelji vzpostavimo avtoriteto nad otrokom, kako jo ohranjamo in kako izgubimo. Poglavje zaključujemo z razlago prvega in najosnovnejšega načina učenja vedenja – to je učenje preko zgleda, s posebnim poudarkom kako lahko zgled olajša ali oteži naše vzgojno delovanje.

5. Kako poteka vzgoja

V petem poglavju spoznavamo 4 osnovne korake, ki nas neprestano vodijo pri uspešnem vzgojnem delovanju. Ti koraki nam pri vzgoji predstavljajo osnovno vodilo, osnovna pravila vzgoje, osnovno usmeritev za vzgojiteljevo delovanje. Z njihovim poznavanjem in upoštevanjem sprejemamo boljše vzgojne odločitve, kar se bo odražalo v hitrejšem razvoju otroka in njegovih sposobnostih. Spregovorimo tudi o tem, kdaj naj starši začnemo vzgajati in kako naj svojo vzgojo prilagajamo otrokovi starosti.

6. Vzgojni cilji

Šesto poglavje smo v celoti posvetili vzgojnim ciljem. Najprej predstavljamo univerzalne vzgojne cilje, ki jih je oblikovala družba, v kateri živimo. Na primerih univerzalnih vzgojnih ciljev se učimo postavljati svoje, otroku prilagojene vzgojne cilje, ki jih lahko prilagodimo tako otrokovi starosti, kot tudi njegovemu predznanju in interesom. Spoznavali bomo razlike med kvalitetnimi in nekvalitetnimi vzgojnimi cilji, oz. med vzgojnimi cilji, ki pospešujejo otrokov razvoj, in vzgojnimi cilji, ki so sami sebi namen.

7. Doseganje vzgojnih ciljev

V sedmem poglavju nadgrajujemo znanje o vzgojnih ciljih z znanjem, ki lajša doseganje zastavljenih vzgojnih ciljev. S tem namenom podrobno opisujemo postopek učenja novega vedenja, s katerimi dejavnostmi ga spodbujamo in s katerimi dejavnostmi ga zaviramo. Veliko pozornosti namenimo tudi načelu postopnosti, da ga lahko v čim večji meri upoštevati pri našem vzgojnem delovanju. Uspešno upoštevanje načela postopnosti je namreč ena od ključnih sposobnosti, ki ločuje uspešne učitelje in vzgojitelje od manj uspešnih. 

8. Želeno in neželeno vedenje

Zdaj, ko imamo zastavljen svoj osebni vzgojni koncept, se lahko posvetimo še soočanju z vzgojnimi problemi. V osmem poglavju se posvečamo pojmoma želeno in neželeno vedenje. Opredeljujemo želeno vedenje in opisujemo nekaj načinov za njegovo spodbujanje. Prav tako opredeljujemo neželeno vedenje in možne razloge zakaj se otrok za tako vedenje odloči. Ob tem navajamo nekaj načinov za preprečevanje izvajanja neželenega vedenja in opisali pristop za vsak razlog posebej, vse z namenom zmanjšati pojav neželenega vedenja v prihodnosti.

9. Pravila in meje

Ko definiramo želeno in neželeno vedenje, je prav, da za želeno vedenje postavimo ustrezna pravila, za preprečevanje neželenega vedenja pa ustrezne meje. V devetem poglavju se učimo postavljati družinska pravila tako, da bodo koristila vsem družinskim članom. Prav tako se učimo postavljati meje dovoljenega obnašanja tako, da bodo družinskim članom zadovoljevala potrebo po varnosti in pripadnosti. Predstavljamo pa tudi načine, s katerimi lahko uveljavljamo in varujemo zastavljene meje in pravila oziroma kako doseči, da jih tudi otroci sprejmejo za svoje.

10. Nagrajevanje

V poglavju nagrajevanje predstavljamo kaj nagrada sploh je, kako, kdaj in zakaj deluje. Prav tako razlagamo kakšna nagrada je učinkovita in zakaj ter zakaj je nagrada neučinkovita. Na podlagi tega znanja smo oblikovali 5 usmeritev, s pomočjo katerih lažje prilagodimo nagrajevanje in nagrado svojemu otroku in njegovim interesom ter s tem izboljšati njen učinek. Nagrajevanje je namreč veliko več kot pohvale, kupovanje igrač in dovoljenje za uporabo elektronskih naprav.

11. Kaznovanje

V tem poglavju se posvečamo še zadnjemu od vzgojnih elementov – kaznovanju. Govorimo o tem, kaj kazen sploh je, kako in zakaj deluje. Pri tem opozarjamo, da je kazen najnevarnejši vzgojni element. Je namreč edini vzgojni element, ki ima ob napačni uporabi destruktivne posledice za otroka in njegov razvoj. Izvajanje kaznovanja zato od vzgojitelja zahteva najprej dobro poznavanje otroka in njegovega delovanja, nato pa še odlično poznavanje kaznovanja in njegovih zakonitosti. Vse o tem si lahko preberete v poglavju Kaznovanje vzgojnega priročnika 11 stebrov vzgoje.

12. Vzgojni stili

Vzgojni priročnik zaključujemo z razvpitimi vzgojnimi stili – avtoritarni, permisivni in demokratični. Pri vsakemu predstavljamo njegov izvor, njegovo temeljno prepričanje, ki ga zagovarja, njegove prednosti in slabosti. Za tem predajamo papir in pisalo v vaše roke, da z združenjem vsega naučenega znanja oblikujete vaš osebni vzgojni stil, ki bo prilagojen vam in vašemu otroku, ki vam bo olajšal proces vzgoje in hkrati zagotavljal največ možnosti za uspeh pri doseganju vaših zastavljenih vzgojnih ciljev.

Prelistajte prvo poglavje